Že tretje leto, natančneje od 31. decembra 2017, slovenska zakonodaja prepoveduje izpust odpadnih voda iz gospodinjstev v naravno okolje. Na področjih, kjer kanalizacijsko omrežje ni urejeno, morajo lastniki sami poskrbeti za izpust odpadnih voda iz svojega doma. Možnosti, kako poskrbeti za to, je več. Prva možnost je gradnja nepretočne greznice, druga pa vgradnja male čistilne naprave. Ker je prva rešitev dolgoročno mnogo dražja od druge, predvsem zaradi pogostega praznjenja, se vse več uporabnikov na območju brez javnega kanalizacijskega sistema, odloča za male čistilne naprave.
Male čistilne naprave ločujemo na biološke in rastlinske. Biološke delujejo s pomočjo bakterij, ki v čistilno napravo pritekajo s fekalijami. Bakterije za preživetje potrebujejo zrak, ki ga v napravo dovajamo s kisikom, Najpreprostejša in finančno najugodnejša je vgradnja rezervoarja iz polietilena, v katerem je nameščena biološka čistilna naprava in je vgradnja izvedljiva v enem samem dnevu. Za postavitev male čistilne naprave namreč ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, ne pri obstoječih objektih niti pri novogradnjah. Slovenska zakonodaja male čistilne naprave namreč umešča med enostavne objekte. Tako biološka kot rastlinska mala čistilna naprava pa morata biti opremljeni z ustrezno tehnično dokumentacijo, ki vključuje izjavo o skladnosti naprave, v njej pa je naveden tudi pomemben podatek o učinkovitosti samega čiščenja naprave. Ta podatek je namreč osnova za znižanje okoljske dajatve za obremenjevanje voda, katere plačila so lastniki malih čistilnih naprav, delno oproščeni.
Male čistilne naprave brez elektrike
Za čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev obstaja več vrst tipskih malih čistilnih naprav, najbolj razširjeni so tako imenovani sistemi SBR, ki za delovanje potrebujejo električno energijo. Na voljo pa so tudi biološke čistilne naprave, ki delujejo brez električne energije in ne povzročajo aktivnega blata. Tovrstne naprave (ohišje male čistilne naprave je lahko iz polietilena ali inoxa) so sestavljene iz primarnega usedalnika, kjer se odpadne vode ločujejo na večje komunalne odpadke in trdne delce s površja, v odpadni vodi pa potekajo procesi hidrolize in biološke ionske izmenjave. Odpadna voda se prek pregrade v primarnem usedalniku prelije v biofilter, kjer v anaerobnem okolju (brez prisotnosti kisika) potekata biološka razgradnja in filtracija, in sicer z kristobalitom – porozno vulkansko kamnino, na kateri so naseljene kolonije anaerobnih mikroorganizmov, ta v mali čistilni napravi brez elektrike deluje kot biološki nosilec.
Za malo čistilno napravo so na voljo različne subvencije
Nepovratna finančna sredstva ali subvencijo za vgradnjo male čistilne naprave nudijo tako posamezne slovenske občine kot tudi državni Eko sklad. Posamezne občine za tekoče leto redno objavljajo razpise za sofinanciranje čistilnih naprav, nekatere občine pokrijejo 30%, druge do 60% stroškov nakupa in priklopa čistilne naprave. Razpisana sredstva se dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog, zato z vlogo za subvencijo male čistilne naprave ne odlašajmo. Ob njenem nakupu pa previdno, saj občinska subvencija velja le za določene čistilne naprave s certifikatom.