Vsako leto 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, 22. aprila pa svetovni dan Zemlje. Med tema dvema dnevoma se pogosto vrstijo razprave, pobude in akcije, ki nas spodbujajo k bolj trajnostnemu ravnanju z okoljem. Kaj lahko storimo kot posamezniki?
Po podatkih z lanskega leta več kot 4,4 milijarde ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode v svojih domovih, kar pomeni, da več kot polovica svetovnega prebivalstva uporablja vodo, ki ni varna za pitje, kar je bistveno več, kot so kazale prejšnje ocene. Skoraj polovica ljudi torej uporablja vodo iz onesnaženih virov, kot so reke, jezera in neustrezno zaščiteni vodnjaki, kar ima lahko resne posledice za zdravje. Od teh kar 703 milijone ljudi nima osnovnega dostopa do vode, kar pomeni, da morajo po vodo hoditi več kot 30 minut.
Dejstvo je, da je čista voda ena osnovnih, a hkrati pogosto spregledanih dobrin. Po podatkih Statističnega urada vsak Slovenec dnevno porabi približno 140 litrov vode. Velik del te vode je namenjen pranju perila, pomivanju posode, tuširanju, splakovanju stranišča in drugih vsakdanjih opravilih. Kar pomeni, da večino pitne vode, ki jo plačujemo po ceni, kot da jo pijemo, porabimo za opravila, kjer bi lahko uporabili tudi deževnico.
Zato ne preseneča, da se vse več lastnikov hiš odloča za zbiralnike deževnice, ki so danes na voljo v različnih izvedbah – od podzemnih do nadzemnih. Deževnico lahko uporabljamo za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje stranišč in celo pranje perila, če je sistem ustrezno zasnovan. Investicija se povrne hitro, predvsem pa pomeni manjšo porabo pitne vode in večjo neodvisnost.
Uporaba deževnice in bioloških čistilnih naprav je v prvi vrsti pametna odločitev za našo hišo, vrt, denarnico in morda tudi nekoliko mirnejšo vest. In če se letos ob dnevu zemlje in dnevu voda ne bomo zgolj ozirali v nebo, temveč tudi preverili, kaj gre skozi naše cevi, potem smo morda naredili več, kot se zdi na prvi pogled.