Če ste ljubitelji cvrtja, se v vašem gospodinjstvu zagotovo nabira precej odpadnega jedilnega olja. Pa veste, kako ravnati z njim? Številni ga kljub opozorilom komunalnih podjetij še vedno zlivajo v odtoke, odložijo v zabojnik za smeti ali pa zlijejo v naravo. Zato tudi okoljevarstvene organizacije svarijo, da je to škodljivo za okolje in da je treba olja, ker sodijo med posebne odpadke, zbirati ločeno.
Odpadno jedilno olje lahko onesnaži tudi pitno vodo. Samo ena kapljica olja onesnaži do 1.000 litrov vode. Če se nabere na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnih živali in rastlin. Nabira se v stenah kanalizacijskih cevi in otežuje prehod drugih odplak. Čiščenje cevi, ki so globoko pod zemljo, pa je zelo zahtevno. Pri VO-KA Snaga opozarjajo, da odpadno olje sodi med posebne odpadke, zato se zbira ločeno. Med drugim predstavlja kat 3.500-krat večjo obremenitev za okolje kot komunalne vode.
Odpadna olja odnesemo do zbirnega centra krajevne komunale. Ponekod so nameščeni tudi ulični zbiralniki ali pa na spletnih straneh komunalnega podjetja najdete urnik kje in kdaj bodo postavljene premične zbiralnice. Količine zbranega olja v Slovenji naraščajo. Komunalna podjetja odpadno olje predajo ali prodajo podjetjem, ki se ukvarjajo z njegovo nadaljnjo usodo. Večino se ga izvozi v tujino, kjer ga predelujejo tako, da iz odpadnega jedilnega olja nastane 90 odstotkov biodizla, preostanek pa je glicerin, ki je uporabna surovina v kozmetiki in farmaciji.
In ne pozabimo na čistilne naprave … Olja torej povzročajo nastajanje oblog, mašijo cevovode in nenazadnje tudi motijo procese na čistilnih napravah, kar zaradi izrednih vzdrževanj lahko pomeni višji strošek. Zato jedilna olja ne sodijo v čistilno napravo. Če res ne gre drugače, potem vam priporočamo, da olje v odtok zlivate postopoma, to je nekaj decilitrov, a ne več kot pol litra na dan. Na ta način boste bakterijam v čistilni napravi omogočili, da bodo lahko sproti »predelale« olja.