Vprašanje se nanaša na prednosti in slabosti različnih materialov, iz katerih so izdelani rezervoarji za čistilne naprave in zbiranje deževnice. Beton nas kot gradbeni material spremlja že zelo dolgo. Razvoj novih tehnologij in materialov danes posega v vse segmente našega življenja, od avtomobilske industrije do gradbeništva. Klasične materiale in tehnologije izdelave nadomeščajo na novo razviti materiali, ki presegajo slabe lastnosti klasičnih (zastarelih) materialov, in prinašajo celo vrsto zaželenih lastnosti in pričakovanih prednosti.
Tudi materialov za čistilne naprave in rezervoarje za deževnico razvoj ni zaobšel. Še vedno so na našem trgu v ponudbi tudi betonski rezervoarji, ki so težki vsaj 4 tone. Za njihov transport potrebujete večji tovornjak z avto dvigalom, na parceli pa precej prostora za manevriranje.
Prav zaradi teh slabih lastnosti betonskih rezervoarjev so se na trgu pojavili tudi rezervoarji za čistilne naprave iz umetnih mas. Ali po domače, iz plastike. Vendar ni vsaka “plastika” enaka drugi. Medtem, ko eno lahko brez posledic pojemo, so druge umetne mase in kompoziti namenjeni vesoljskim projektom, kjer vzdržijo ogromne pritiske in izredno visoke in ekstremno nizke temperature ter so neobčutljive na škodljivo UV in IR sevanje. Nemško podjetje Graf, ki se ukvarja z razvojem izdelkov iz umetnih mas že več kot 60 let in se ponaša z več kot 200 inovacijami, je veliko inženirskega znanja namenilo v razvoj, testiranje in izboljšave rezervoarjev za čistilne naprave in deževnico iz umetnih mas, ki ima vsaj primerljive in boljše lastnosti kot rezervoarji iz betona.
Trdnost, povoznost in stabilnost Grafovih rezervoarjev v visoki talni vodi, je primerljiva z betonskimi, medtem ko imajo glede transporta, vgradnje, prilagodljivosti, trajnosti in vzdrževanja precej prednosti pred betonskimi. Dostava je mogoča z malo večjo avtomobilsko prikolico. Zaradi teže od 130 kg in navzgor je manipulacija z njimi na krajših razdaljah lahko tudi brez strojne pomoči oziroma si lahko pomagamo že z najmanjšimi gradbenimi stroji. Grafovi rezervoarji omogočajo vgradnjo tudi v dovoze in parkirišča, saj imajo nosilnost od 3,5 pa vse do 40 ton.
Tudi vzdrževanje je zaradi izredne gladkosti notranjih površin nezahtevno in v primerjavi z betonskimi zelo poceni. Nemški inženirji so naredili dobro domačo nalogo tudi pri razvoju t. i. “plug&play” grla čistilne naprave, ki je vrtljiv in višinsko nastavljiv (za poravnavo pokrova v ravnino terena), s pred izdelanimi priključki s tesnili in možnostjo vgradnje filtrov za deževnico. Pri betonskih rezervoarjih se izvrtine za priključke izdelajo in tesnijo na licu mesta, zaradi konstrukcijske zasnove pa vsi priklopi zmanjšajo nazivne kapacitete betonskih rezervoarjev.
Graf ničesar ne prepušča naključju, zato imajo poleg razvoja v podjetju tudi visokotehnološke proizvodne linije. Kontrola celotnega procesa od vhodnih materialov do končnega izdelka jim omogoča, da lahko na trgu ponudijo najvišje garancije za svoje izdelke iz umetne mase. Betonski rezervoarji so imeli le eno prednost – nižjo ceno izdelka brez upoštevanja stroškov dostave in gradnje. Z novo avtomatizirano velikoserijsko proizvodnjo podjetja Graf v Nemčiji pa tudi te nimajo več.