Akcija Deževnica

Preudarni ljudje privarčujejo do 50 % pitne vode (in denarja). In do 33 % za nakup kompletnega sistema za zbiranje in uporabo deževnice.

Voda, ki nam jo "dostavijo" komunalne službe ni brezplačna, niti poceni. Pravzaprav se je v zadnjih 20-ih letih dražila bolj kot naftni derivati - za celih 350 %. Državi zdaj že nekaj let plačujemo tudi davek na dež oz. odvajanje padavinskih voda.

Zbiranje in uporaba deževnice danes ni le v domeni ekološko osveščenih investitorjev ampak vseh, ki želijo dolgoročno znižati mesečne stroške bivanja in biti vsaj delno samooskrbni z vodo. Povprečna slovenska družina na dan porabi 162 litrov vode in bi za svoje potrebe potrebovala zbiralnik deževnice kapacitete slabih 5 kubičnih metrov .

Iz katerih komponent mora biti sestavljena naprava za izkoriščanje in uporabo deževnice?

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na primer Carat paket za hišo in vrt). Uporabiti je treba tudi filter. Za odvzem vode iz rezervoarja je potrebna črpalka, ki se nahaja v vrtu poleg rezervoarja ali s start-stop-avtomatiko v rezervoarju ali v hiši.

lahko perilo brez pomislekov perem z deževnico?

Deževnice, ki ne vsebuje apnenca, ima v primerjavi s trdo vodovodno vodo jasne prednosti. Z uporabo mehke deževnice porabite manj pralnega praška - uporaba mehčalca in sredstva za odstranjevanje vodnega kamna pa je samo še preteklost. Tako dosežete boljše rezultate pranja in varujete okolje. Bakterije zaidejo v pralni stroj predvsem preko umazanega perila in ne deževnice. Nekateri proizvajalci pralnih strojev za najboljše rezultate pranja celo priporočajo uporabo deževnice.

Količina zbrane deževnice na strešni površini je odvisna od dejanske količine padavin in površine strehe. Skoraj vsaka streha je deževnici prijazna streha. Za uporabo deževnice so primerne skoraj vse strešne kritine. Če načrtujete deževnico zbirati na starejšem objektu s staro streho, preverite, kakšno je njeno stanje – številne starejše strešne kritine so lahko že načete oziroma njihova groba površina na strehi zadržuje prah in umazanijo – vse to pa seveda deževnica odnese s seboj do zbiralnika.

Ko smo že pri zbiralniku – namenite več pozornosti realnim potrebam. Poleg tega velja imeti v mislih, da »prevelika rezerva« ni najbolj modra odločitev, saj se mora voda v zbiralniku menjati, sicer se »postara«, zato naj zbiralnik ne bo prevelik. Če je mogoče, zbiralnik vgradite v tla (pod zemljo), saj bo tako voda v njem zaščitena pred visokimi (in nizkimi) temperaturami ter sončno svetlobo pa tudi razvojem alg, ki obožujejo prav svetlobo, visoke temperature in stoječo vodo. Če te možnosti ni, razmislite o namestitvi zbiralnika v kletne prostore.