Prec
ej ljudi ima ob misli na rabo deževnice kot edinega vira vode pomisleke glede stalne razpoložljivosti, predvsem v bolj sušnih obdobjih. Strokovnjaki objektu, v katerem biva štiričlanska družina, priporočajo uporabo zbiralnika s prostornino pet ali šest kubičnih metrov.
Bo objekt sposoben zbrati takšno količino vode? Količina zbrane deževnice na strešni površini je odvisna od dejanske količine padavin in površine strehe. Skoraj vsaka streha je deževnici prijazna streha.
Za uporabo deževnice so primerne skoraj vse strešne kritine. Če načrtujete, da boste deževnico zbirali na starejšem objektu s staro streho, preverite, kakšno je njeno stanje – številne starejše strešne kritine so lahko že načete oziroma njihova groba površina na strehi zadržuje prah in umazanijo – vse to pa seveda deževnica odnese s seboj do zbiralnika.
Ko smo že pri zbiralniku – namenite več pozornosti realnim potrebam. Poleg tega imejte v mislih, da »prevelika rezerva« ni najbolj modra odločitev, saj se mora voda v zbiralniku menjati, sicer se »postara«, zato naj zbiralnik ne bo prevelik. Če je mogoče, zbiralnik vgradite v tla (pod zemljo), saj bo tako voda v njem zaščitena pred visokimi (in nizkimi) temperaturami ter sončno svetlobo pa tudi razvojem alg, ki obožujejo prav svetlobo, visoke temperature in stoječo vodo. Če te možnosti ni, razmislite o namestitvi zbiralnika v kletne prostore.
Še najlažje je sistem za rabo deževnice vgraditi pri novogradnji. Postavljavcem novih objektov strokovnjaki svetujejo izdelavo ločenih sistemov za sanitarno vodo in rabo deževnice ter vgradnjo cevnega ločevalnika, ki preprečuje stik deževnice in pitne vode.